Od sobote, 20. novembra, na morskem obzorju izstopa gromozanska jadralna jahta, ki se imenuje A in, ki meri v dolžino kar 142, 81 metrov. Oligarh in milijarder Andrej Melničenko (105. na Forbesovi listi), katerega bogastvo sloni na industrijah, ki nosijo največjo krivdo za uničenje planeta, je za ta statusni simbol zapravil več kot 460 milijonov dolarjev. Tajkun si je namreč pridobil svoje premoženje, ki znaša več kot 18 milijard dolarjev, kot poglavitni delničar v premogovniški energetski družbi SUEK in družbi za proizvodnjo gnojil EuroChem, ki so odgovorne za podnebne spremembe in za erozijo tal. To je ne samo odvratno, če pomislimo, da so se v zadnjem letu premoženja najbogatejših povečala za več milijard (po Forbesu gre pri Andreju za 5 milijard), medtem ko so se ostali znašli v primežu ekonomsko-družbene krize in razpadajočega javnega zdravstva, temveč smo tudi besni, saj vemo, da je bil ta denar pridobljen tudi na plečih prihodnosti milijard mladih, ki bodo morali živeti z uničujočimi posledicami kapitalizma brez zavor, ki nas vedno hitreje vodi v okoljsko katastrofo.
Začnimo s premogom: njegov izkop in uporaba za pridobivanje energije je, zaradi izpustov ogromnih količin CO2 in toplogrednih plinov, poglavitni vzrok podnebnih sprememb (sledijo mu vsa ostala fosilna goriva). Čeprav se o opustitvi tega goriva govori že desetletja, na zadnjem COP26 v Glasgowu niso ne dosegli dogovora o izstopu iz premoga, niti sklenili jasnih zavez za zmanjšanje njegove uporabe. Problematične niso samo termoelektrarne na premog, ampak tudi sami rudniki. Če navedemo primer povezan z Melničenkom, v sibirski pokrajini Kuzbass prebivalci protestirajo proti njegovi družbi SUEK in proti širitvi rudnika, ki zdaj sega le nekaj metrov stran od hiš. Odkar je družba začela s svojim delovanjem na tem območju, se prebivalci soočajo z nenehnim hrupom, razpokami v zidovih svojih hiš, do katerih prihaja zaradi eksplozij, poleg tega so bile rudniški družbi prodana državna kmetijska zemljišča, analize pa so pokazale onesnaženje vode in zraka, prisoten je tudi prah na cestah in stavbah. Rudnik se sicer še naprej širi s krčenjem gozdov in obstaja nevarnost, da bodo razlaščene še druge vasi in požgane hiše ljudi, ki ne bodo želeli zapustiti domov, kot se je že zgodilo.
Melničenkova druga družba, proizvajalka gnojil EuroChem, je prav tako vpletena v škandal, povezan z odkupom fosfata od maroške rudniške družbe, ki nelegalno izkorišča ozemlja Demokratične arabske republike Sahare (v Zahodni Sahari) pod maroško okupacijo. Na tem območju poteka konflikt in Melničenko finančno podpira maroške interese, ki se kažejo v nasilnem zatiranju Sahark in Saharcev. Tukaj se je potrebno po eni strani iz etičnih razlogov upreti strategiji spodbujanja konfliktov v zasledovanju ekonomskih interesov izkoriščanja virov in, po drugi strani, zoperstaviti uporabi umetnih gnojil, ki povzročajo erozijo tal in prispevajo k dezertifikaciji.
Ob naraščanju neenakosti tako na svetovni ravni kot ravni posameznih držav je tako brezsramno razkazovanje bogastva že samo po sebi neznosno. Še slabše pa nam postane ob misli, da to pretirano premoženje izhaja iz industrij, ki dobesedno uničujejo naš planet. Verjamemo v družbo, kjer je obogateti sramota in ne ambicija. Kajti imeti več kot drugi, pomeni ukrasti drugim. In prav ta 1 % najbogatejših proizvede dvakrat več izpustov kot 50 % najrevnejših. Vse to dokazuje in predstavlja jahta A.
Recimo NE jahti A in sranju, ki ga nosi s sabo.